Slovenijo so avgusta 2023 prizadele katastrofalne poplave. Ekstremne padavine, ki so sprožile poplave in zemeljske plazove, so neposredno povezane s podnebnimi spremembami. Vse pogostejši in intenzivnejši vremenski ekstremi postajajo nova realnost, na katero se morata pripraviti tako družba kot gospodarstvo. To še posebej velja za turizem, ki je neposredno odvisen od naravnega okolja.
Na primeru podjetja v turističnem sektorju so bili prepoznani ukrepi in primeri dobrih praks, ki so prispevali k uspešnemu okrevanju po naravni nesreči ter h krepitvi prilagajanja in podnebne odpornosti podjetja.
Hitro okrevanje podjetja po naravni nesreči ni bilo naključno, temveč rezultat več medsebojno povezanih dejavnikov. Ključno vlogo je imela zavzetost vodstva, ki je s hitrim odločanjem, lastnim udejstvovanjem in usmerjanjem aktivnosti omogočila učinkovito organizacijo dela. Vodstvo je poudarilo, kako pomembna je bila tudi zavzetost zaposlenih, ki so s sodelovanjem, prilagodljivostjo in pripravljenostjo prevzeti dodatne naloge prispevali k čim hitrejši obnovi poslovanja. Izjemno pomemben dejavnik je bil tudi socialni kapital. Podjetje je desetletja načrtno gradilo kakovostne odnose z zaposlenimi, gosti, partnerji in lokalno skupnostjo ter si tako ustvarilo izjemno dragocen socialni kapital. Čeprav vlaganje v odnose zahteva čas, energijo in vztrajnost, se je prav v času sanacije po poplavah pokazala njegova prava vrednost. Pri obnovi so pomagali številni prostovoljci iz Slovenije in tujine, ki so prispevali svoje delo, mehanizacijo ter strokovno znanje.
Kot najučinkovitejši vladni ukrep se je izkazal ukrep za ohranitev delovnih mest, saj je podjetju omogočil ohranitev zaposlenih in hitrejši ponovni zagon poslovanja. Drugi ukrepi so zaradi slabše prilagojenosti posebnostim turističnega sektorja manj pomembno prispevali k uspešni obnovi podjetja.
K hitremu okrevanju je pomembno prispevalo tudi dobro sodelovanje s poslovnimi partnerji, k vrnitvi v redno poslovanje pa je podjetje najbolj spodbudilo veliko povpraševanje gostov.
Ana Marinčič, podjetniška svetovalka SPOT
Projekt se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in je delno financiran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
