SAŠA regija je poleg Koroške najbolj prizadeta regija zaradi poplav in zemeljskih plazov, ki so Slovenijo doleteli avgusta 2023. Na celotnem območju SAŠA regije je nastala škoda, poplavljena so bila občinska središča vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Gospodarstvo je utrpelo nepopravljivo škodo, poškodovani ali uničeni so bili gospodarski objekti z opremo, proizvodnja je zastala. Po prvih podatkih je bilo samo v Zgornji Savinjski dolini poplavljenih več kot 300 podjetij, številna druga pa beležijo izpad poslovanja zaradi prekinjenih cestnih povezav, izgube strank in izpad iz dobaviteljskih verig. Pod vodo sta bili dve industrijski coni, več kot 100 milijonsko škodo sta utrpeli dve največji podjetji. Na podjetje BSH, ki je največji zaposlovalec na območju, so vezani številni kooperanti tako v lokalnem okolju kot tudi širše, zato je izpad delovanja vplival na do 6000 delovnih mest. Zaustavitev proizvodnje v podjetju KLS pa ima vpliv na avtomobilsko proizvodnjo po celem svetu. Poplave so zarezale v vrhunec turistične sezone, izpad prihodkov bo velik, negativni trendi na področju turizma pa bodo imeli negativen učinek tudi na druge gospodarske panoge. Odprava posledic poplav pa najprej zahteva vzpostavitev prvotnega stanja v družbah, kar bo zahtevalo visoke investicije, čas in razpoložljivost sredstev (specialna oprema, stroji niso na voljo takoj), zato družbe ne morejo pričeti s poslovanjem takoj ampak bo poslovanje vzpostavljeno z zamikom. Zato je nujno, da se sanacija prične takoj, to pa bo možno, če bodo zagotovljena nepovratna sredstva za investicije, nadomestitev stroškov v času odprave posledic poplav in v času poslovanja v omejenem obsegu ter prilagodljivo, ugodno, dolgoročno financiranje družb, da bodo preživele in se čim hitreje vrnile na trg. V nasprotnem primeru bodo tuji konkurenti prevzeli posel in s poplavo prizadeta območja bodo postala manj konkurenčna, kar bo povzročilo propade družb in drastično zmanjšanje števila razpoložljivih delovnih mest. Zagotoviti je potrebi tudi nepovratna sredstva za izgradnjo protipoplavnih zaščit za podjetja, da bi bila podjetja, v prihodnje v podobnih primerih manj prizadeta. Specifična situacija zahteva ciljno usmerjen pristop k reševanju problematike in veljavo predlaganih ukrepov poplavne obnove ter sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. S predlagano pozitivno diskriminacijo oz. dodelitvijo »statusa poplavljenega območja« bi tem krajem omogočili prednostno obravnavanje po vzoru sedanjih obmejnih območij ali status občin znotraj Triglavskega narodnega parka in podobnih. Z navedenim bi omogočili občinam tudi izven trenutnih sanacijskih ukrepov večje možnosti razvoja v bodoče, ko bo akutno stanje minilo. Slednje bodo podporo potrebovale skozi daljše časovno obdobje. Poseben status bi tako lahko uporabili bodisi za oblikovanje posebni razpisov zgolj za območja s takšnim statusom ali pa bi status v splošnih razpisih prinesel dodatne točke. S pridobitvijo posebnega statusa bi zanje ustvarili ugodnejši štartni položaj in jih spodbudili v investicije s sofinanciranjem države, kjer bi, brez navedenega statusa, izpadli.
Ana Marinčič, SPOT svetovanje
Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.
