Slovenijo so avgusta 2023 prizadele katastrofalne poplave. Ekstremne padavine, ki so sprožile poplave in zemeljske plazove, so neposredno povezane s podnebnimi spremembami. Vse pogostejši in intenzivnejši vremenski ekstremi postajajo nova realnost, na katero se morata pripraviti tako družba kot gospodarstvo. To še posebej velja za turizem, ki je neposredno odvisen od naravnega okolja.
Na Razvojni agencija SAŠA smo v maju 2026 izvedli raziskavo Okrevanje v turističnem sektorju po poplavah v Zgornje Savinjski dolini 2023. Identificirali smo delovanje podpornih institucij in ukrepe, ki so bili oblikovani za podporo podjetnikom ter jih s pomočjo vprašalnikov ovrednotili. Izpostavili smo ukrepe in primere dobrih praks, ki so prispevali k uspešnemu okrevanju po naravni nesreči ter h krepitvi prilagajanja in podnebne odpornosti podjetja.
Glede na izkušnje izpostavljamo, kako lahko SPOT točka podpre podjetnike v primeru oškodovanosti v naravni nesreči. Za vzpostavitev učinkovitega podpornega sistema je bilo pomembno sodelovanje vseh podpornih institucij na območju, zato smo organizirali koordinacijsko srečanje podpornih institucij in računovodstev ter se dogovorili za razdelitev področij za usklajeno delovanje. Prvi korak je bil identificiranje prizadetih podjetnikov, ocena njihovega stanja ter beleženje njihovih potreb. V našem primeru smo uporabili sezname strank SPOT svetovanja in sezname članov območnih obrtne in gospodarske zbornice ter vzpostavili stik po telefonu. Izvedli smo tudi terenske obiske prizadetih območij in s tem prepoznali tudi podjetnike, ki niso bili zavedeni v bazah podpornih institucij. V prvih dneh smo nudili fizično pomoč pri odstranjevanju posledic naravne nesreče, po objavi interventne zakonodaje pa smo se predvsem usmerili na spremljanje in redno obveščanja o ukrepih Vlade RS ter možnostih pomoči. V okviru SPOT svetovanja smo organizirali dogodke s pravnimi strokovnjaki ter nudili svetovanje pri prijavah za povračilo škode in pripravi potrebne dokumentacije.
V raziskavi smo ugotovili, da je preživelo 89% oškodovanih podjetnikov iz turističnega sektorja. V nadaljevanju glede na primer dobre prakse okrevanja turističnega ponudnika predstavljamo, kaj je ključno vplivalo na hitro okrevanje in podajamo usmeritve kako lahko podjetnik ukrepa, če se znajde v podobni situaciji.
Hitro okrevanje podjetja po naravni nesreči ni bilo naključno, temveč rezultat več medsebojno povezanih dejavnikov. Ključno vlogo je imela zavzetost vodstva, ki je s hitrim odločanjem, lastnim udejstvovanjem in usmerjanjem aktivnosti omogočilo učinkovito organizacijo dela. Vodstvo je poudarilo, kako pomembna je bila tudi zavzetost zaposlenih, ki so s sodelovanjem, prilagodljivostjo in pripravljenostjo prevzeti dodatne naloge prispevali k čim hitrejši obnovi poslovanja. Izjemno pomemben dejavnik je bil tudi socialni kapital. Podjetje je desetletja načrtno gradilo kakovostne odnose z zaposlenimi, gosti, partnerji in lokalno skupnostjo ter si tako ustvarilo izjemno dragocen socialni kapital. Čeprav vlaganje v odnose zahteva čas, energijo in vztrajnost, se je prav v času sanacije po poplavah pokazala njegova prava vrednost. Pri obnovi so pomagali številni prostovoljci iz Slovenije in tujine, ki so prispevali svoje delo, mehanizacijo ter strokovno znanje. Kot najučinkovitejši vladni ukrep se je izkazal ukrep za ohranitev delovnih mest, saj je podjetju omogočil ohranitev zaposlenih in hitrejši ponovni zagon poslovanja. Drugi ukrepi so zaradi slabše prilagojenosti posebnostim turističnega sektorja manj pomembno prispevali k uspešni obnovi podjetja. K hitremu okrevanju je pomembno prispevalo tudi dobro sodelovanje s poslovnimi partnerji, k vrnitvi v redno poslovanje pa je podjetje najbolj spodbudilo veliko povpraševanje gostov.
V primeru oškodovanosti podjetja zaradi naravne nesreče je pomembno, da ima podjetnik dobro socialno mrežo in odnose z zaposlenimi in poslovnimi partnerji ter da načrtno razvija svojo psihološko odpornost, saj je ključno, da deluje razumno in učinkovito usmerja svojo ekipo. Ukrepe za podporo gospodarstvu naj spremlja preko vladnih strani in si po možnosti poišče pomoč pravnega strokovnjaka, da se izogne izzivom z dopolnjevanjem dokumentacije in dokazovanjem škode ter tako čimprej pride do sredstev za ponovni zagon poslovanja. V Zgornje Savinjski dolini se za nasvet lahko obrne na SPOT točko na Razvojni agenciji Savinjsko šaleške regije v Nazarjah, na Območno obrtno zbornico Mozirje ter na Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico v Velenju.
Ana Marinčič, podjetniška svetovalka SPOT
Projekt se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in je delno financiran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
