Pariški sporazum, sprejet leta 2015, si je zadal cilj omejiti globalno segrevanje precej pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje, s posebnim poudarkom na omejitvi na 1,5 °C. Kljub temu cilju je povprečna svetovna temperatura v letu 2024 prvič presegla prag 1,5 °C in dosegla približno 1,6 °C. To predstavlja pomemben mejnik, ki poudarja nadaljnji boj za zmanjšanje emisij in vse večji vpliv naravnih pojavov.
Do preseganja je prišlo zaradi kombinacije človeških in naravnih dejavnikov. Nenehno povečevanje emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv in krčenja gozdov, še naprej segreva planet. Leta 2024 je ta trend dodatno okrepil močan pojav El Niño, ki je začasno dvignil temperature. Ti dejavniki skupaj kažejo na kompleksnost boja proti podnebnim spremembam na globalni ravni.
Posledice preseganja meje so vse bolj očitne. Podnebni ekstremi, kot so vročinski valovi, poplave in suše, postajajo pogostejši in hujši. Zaradi taljenja polarnega ledu se morska gladina hitreje dviguje, ogrožene pa so obalne in nižje ležeče regije. Ekosistemi so pod pritiskom: koralni grebeni belijo, biotska raznovrstnost upada. Vplivi segajo dlje od okolja – ogrožajo infrastrukturo, prehranske sisteme, preživetje in javno zdravje.
Če bi globalna temperatura narasla za 4 °C nad predindustrijsko raven, bi bili učinki katastrofalni. Številna območja bi zaradi ekstremne vročine postala neprimerna za bivanje, kmetijstvo bi bilo močno prizadeto, dvig morske gladine pa bi lahko pregnal milijone ljudi. Povečali bi se izbruhi bolezni in bolezni, povezane z vročino, kar bi dodatno obremenilo zdravstvene sisteme in upravljanje.
Na globalni ravni potekajo številni ukrepi, vendar še ne v zadostnem obsegu. Države posodabljajo podnebne zaveze in spodbujajo čisto energijo. Naložbe v obnovljive vire rastejo, vse več je zanimanja za tehnologije, kot sta zajemanje ogljika in geo-inženiring. Kljub temu sta nujna močnejše sodelovanje in hitrejša izvedba. Prekoračitev meje 1,5 °C je resno opozorilo, ki poudarja nujnost zmanjšanja emisij, prilagajanja na podnebne spremembe in krepitve odpornosti.
Projekt COMMIT pomembno prispeva k tem globalnim prizadevanjem. S poudarkom na industrijskem prehodu v nizkoogljično gospodarstvo se neposredno navezuje na cilje Pariškega sporazuma. COMMIT podpira lokalne in regionalne oblasti pri oblikovanju okolij, ki MSP (mikro, mala in srednje velika podjetja) pomagajo pri prehodu na trajnostne prakse in konkurenčnosti.
Projekt izboljšuje dostop MSP do informacij, inovacij, financiranja in znanj – ključnih elementov za uspešen zeleni prehod. MSP imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, zato je njihovo opolnomočenje ključno za dolgoročne spremembe. COMMIT naslavlja izzive, kot so omejeni viri, pomanjkanje tehnologije in vrzeli v znanju – kar so tudi širše ovire za učinkovito podnebno ukrepanje.
S povezovanjem partnerjev, krajevno prilagojenimi rešitvami in vključevanjem deležnikov COMMIT dokazuje, kako lahko lokalne pobude dosežejo globalni učinek. Njegov pristop od spodaj navzgor zagotavlja, da so mala podjetja, ki jih pogosto izključujejo iz velikih strategij, vključena in podprta.
Kot ciljno usmerjen in sodelovalen projekt COMMIT dokazuje, da je trajnostna industrijska preobrazba dosegljiva, če sodelujejo oblikovalci politik, podjetja in skupnosti. Takšni projekti ne prispevajo le k zmanjšanju emisij, temveč tudi k večji odpornosti in gospodarski konkurenčnosti – ključnim dejavnikom za soočanje s podnebnimi izzivi prihodnosti.
Partnerji:
Zavod KSSENA, Slovenija
Razvojna agencija Savinjsko-Šaleške regije, Slovenija
Stichting EPRC Delft, Nizozemska
Občina Aalborg, Danska
Občina Rotterdam, Nizozemska
Konzorcij Energetska agencija Extremadura, Španija
Regionalna agencija za ekonomski razvoj Stara Zagora, Bolgarija
Okrožni svet Rogaland, Norveška
Energijski prehod, Norveška
Univerza zahodne Makedonije, Grčija
Občina Eordea, Grčija
Proračun: 2.391.412€
Tajanje projekta: 01 april 2024 – 30 junij 2028
Večna spletni strani https://www.interregeurope.eu/commit
