Razvojna agencija SAŠA, 18.12.2025
Trajnost v lokalnih tekstilnih podjetjih: od izzivov do poslovnih priložnosti
Tekstilna industrija je ena izmed okoljsko in družbeno najbolj obremenjujočih panog, kar potrjujejo tudi številne slovenske in evropske raziskave. Visoka poraba vode, energije in kemikalij, kratka življenjska doba izdelkov ter naraščajoče količine odpadnega tekstila predstavljajo resen izziv za gospodarstvo in okolje. Poseben izziv predstavlja odpadni tekstil, saj se po podatkih slovenskih okoljskih analiz večina še vedno ne reciklira ali ponovno uporabi. Podatki raziskave „Obleka naredi človeka“ za Slovenijo navajajo, da je bilo v letu 2019 zavrženih približno 25.079 ton oblačil, kar znaša okoli 12,3 kg oblačil na prebivalca. To je nekoliko nad povprečjem EU, ki je ocenjen na približno 11 kg na prebivalca letno. Hkrati kupci na domačem trgu postajajo bolj občutljivi na okoljske in družbene vplive izdelkov, kar potrjujejo raziskave potrošniških navad v Sloveniji. V tem kontekstu postajata trajnost in krožno gospodarstvo ključna razvojna usmeritev tudi za mala in srednja tekstilna podjetja.
Trajnostno oblikovanje tekstilij se začne že v fazi načrtovanja izdelka. Slovenski strokovni priročniki in raziskave poudarjajo pomen celostnega razumevanja življenjskega cikla izdelka – od izbire materialov, proizvodnje in uporabe do konca njegove življenjske poti. Ključni koraki vključujejo uporabo trajnostnih in certificiranih materialov, kot so organski bombaž, reciklirana vlakna in materiali z manjšim vplivom na zdravje ter okolje. Pomemben vidik trajnostnega oblikovanja je tudi zmanjševanje uporabe škodljivih kemikalij ter zagotavljanje transparentnosti glede sestave in izvora tekstilij. Za mala in srednja podjetja je še posebej primeren pristop počasne mode (slow fashion), ki temelji na manjših kolekcijah, višji kakovosti in daljši življenjski dobi izdelkov. Oblikovanje brezčasnih krojev in možnost popravila, prilagoditev ali ponovne uporabe oblačil pomembno prispevata k zmanjševanju odpadkov. Trajnostni prehod ne zahteva nujno velikih začetnih investicij – že optimizacija krojev, uporaba ostankov blaga in lokalno sodelovanje z dobavitelji ter zaposlovanje domače delovne sile pomenijo pomembne korake v smer trajnostnega poslovanja.
Primer slovenske oblikovalske prakse, ki kaže več pomembnih trajnostnih elementov, je blagovna znamka Maja Ferme. Njena filozofija temelji na kakovosti, estetiki in etičnih vrednotah, pri čemer zavrača množično proizvodnjo in hitro modo. Izdelki so zasnovani kot trajni in pogosto unikatni kosi, kar podaljšuje njihovo življenjsko dobo in zmanjšuje količino odpadkov. Pomemben vidik trajnostnega pristopa je tudi omejena proizvodnja, pogosto vezana na povpraševanje, kar zmanjšuje presežne zaloge. Maja Ferme v svojem delu poudarja pomen zavestne potrošnje – manj, a kakovostnejših oblačil, ki jih uporabnik nosi dlje časa.
Podjetje MARTISE predstavlja drugačen, a prav tako zanimiv primer iz slovenskega prostora. Njihov poslovni model temelji predvsem na izdelavi oblačil in uniform po meri, kar že samo po sebi pomeni odmik od množične proizvodnje. Proizvodnja na podlagi naročil zmanjšuje tveganje presežnih zalog in tekstilnih odpadkov, hkrati pa omogoča boljši nadzor nad kakovostjo izdelkov. Podjetje poudarja funkcionalnost, udobje in trajnost v smislu dolgotrajne uporabe oblačil, kar je pomemben vidik trajnostnega oblikovanja. MARTISE tako predstavlja primer podjetja z velikim potencialom za trajnostni razvoj, kjer bi že formalizacija in jasnejša komunikacija obstoječih praks bistveno prispevali k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti.
Martina Marolt je za svojo inovacijo prejela posebno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije kot inovativna rešitev na nacionalni ravni. Modularna oblačila blagovne znamke BY/MARTIS, ki jih razvija slovenska oblikovalka Martina Marolt, predstavljajo inovativen trajnostni pristop v modi. Sistem medsebojno združljivih kosov omogoča ustvarjanje več kombinacij iz manjšega števila oblačil, s čimer se zmanjšuje potreba po novih nakupih in podaljšuje življenjska doba izdelkov. Takšna zasnova podpira načela krožnega gospodarstva ter spodbuja bolj premišljeno in odgovorno potrošnjo.
Primeri iz slovenskega okolja kažejo, da je trajnost v tekstilni industriji dosegljiva tudi za mala in srednja podjetja. Prehod v krožno gospodarstvo se lahko začne z majhnimi, premišljenimi koraki – z izbiro materialov, prilagoditvijo oblikovanja, lokalnim sodelovanjem in transparentno komunikacijo s kupci. Trajnost ni le okoljska odgovornost, temveč tudi poslovna priložnost, ki dolgoročno povečuje odpornost podjetij, zaupanje potrošnikov in dodano vrednost izdelkov.
Strokovni vir: E-priročnik: Trajnostno ravnanje s tekstilom
Ana Marinčič, podjetniška svetovalka SPOT
Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javne agencije.
